Zakaj vedno vidimo napake drugih, svojih pa ne?
To je vprašanje s katerim se lahko soočamo vsak dan. Zakaj pa sem se jaz odločila za pisanje o tem? Ker si to vprašanje zastavim vedno, ko prejmem kakšno kritiko.
Kritike nas spremljajo vsak dan in menim, da jih vsak drugače dojema. Jaz jih vedno želim razumeti in vedeti, zakaj mi je nekdo podal tako kritiko. Seveda pa niso vedno napačne. Velikokrat se lahko veliko naučimo iz kritik, lahko se začnemo zavedati svojih napak in jih popravimo. Tako jaz dojemam kritike kot nekaj pozitivnega. Se pa zavedam, da se ne potrebujem spreminjati za druge, ampak to so dve vrsti kritik. Ene lahko prejmemo, ker smo nekaj storili narobe ali pa nas je mogoče le zaneslo in smo reagirali na neprimeren način v določeni situaciji. Druge pa lahko prejmemo kot komentar na našo osebnost ali videz, ker smo drugačni. Menim, da so taki komentarji neprimerni in jih v tem primeru ne potrebujem razumeti. V osnovni šoli so mi vedno govorili, da sem debela in grozna, pa to ni pomenilo, da bi se morala jaz spreminjati, ker me oni ne sprejemajo in moja osebnost ter videz nista napaka, ampak nekaj najlepšega, kar mi je bilo dodeljeno ob rojstvu in z vzgojo.
Zdaj pa nazaj k vprašanju. Vedno imam v glavi to, da moram najprej počistiti pred svojim pragom, nato šele lahko govorim in komentiram napake drugih. Ljudje smo od nekdaj taki, da radi komentiramo druge, če pa nam kdo kaj reče je pa kar konec sveta. Temu nebi smelo biti tako. Vedno, ko pride do nesoglasij bi se morali pogovoriti takoj. Tako je tudi pri opažanju napak. Če bi bilo po moje bi vsako kritiko analizirala in se s to osebo, ki mi jo je podala, pogovorila. Saj veste, ko pravijo, da nihče ni popoln. Ta trditev definitivno drži. Vsi imamo napake in menim, da je nujno potrebno, da jih kdo opazi. Če jih kdo opazi, jih tudi lažje popravimo, se strinjate? Jaz sem bila večkrat v situacijah, v katerih nisem prepoznala svojih napak in sem srečna za ljudi, ki so mi povedali kaj sem storila narobe, da to v prihodnje popravim. Je že res, da nas zabode v ego, ko naredimo kaj narobe, ampak bodite srečni, da ste naredili napako. Če si na tleh gotovo ni druge poti, kot pot navzgor. Popraviš napako, greš naprej.
Bodite srečni, da ste popolno nepopolni in delate napake, kajti lahko so vaš največji učitelj v življenju in pot do ciljev ter vrhov.
Kritike nas spremljajo vsak dan in menim, da jih vsak drugače dojema. Jaz jih vedno želim razumeti in vedeti, zakaj mi je nekdo podal tako kritiko. Seveda pa niso vedno napačne. Velikokrat se lahko veliko naučimo iz kritik, lahko se začnemo zavedati svojih napak in jih popravimo. Tako jaz dojemam kritike kot nekaj pozitivnega. Se pa zavedam, da se ne potrebujem spreminjati za druge, ampak to so dve vrsti kritik. Ene lahko prejmemo, ker smo nekaj storili narobe ali pa nas je mogoče le zaneslo in smo reagirali na neprimeren način v določeni situaciji. Druge pa lahko prejmemo kot komentar na našo osebnost ali videz, ker smo drugačni. Menim, da so taki komentarji neprimerni in jih v tem primeru ne potrebujem razumeti. V osnovni šoli so mi vedno govorili, da sem debela in grozna, pa to ni pomenilo, da bi se morala jaz spreminjati, ker me oni ne sprejemajo in moja osebnost ter videz nista napaka, ampak nekaj najlepšega, kar mi je bilo dodeljeno ob rojstvu in z vzgojo.
Zdaj pa nazaj k vprašanju. Vedno imam v glavi to, da moram najprej počistiti pred svojim pragom, nato šele lahko govorim in komentiram napake drugih. Ljudje smo od nekdaj taki, da radi komentiramo druge, če pa nam kdo kaj reče je pa kar konec sveta. Temu nebi smelo biti tako. Vedno, ko pride do nesoglasij bi se morali pogovoriti takoj. Tako je tudi pri opažanju napak. Če bi bilo po moje bi vsako kritiko analizirala in se s to osebo, ki mi jo je podala, pogovorila. Saj veste, ko pravijo, da nihče ni popoln. Ta trditev definitivno drži. Vsi imamo napake in menim, da je nujno potrebno, da jih kdo opazi. Če jih kdo opazi, jih tudi lažje popravimo, se strinjate? Jaz sem bila večkrat v situacijah, v katerih nisem prepoznala svojih napak in sem srečna za ljudi, ki so mi povedali kaj sem storila narobe, da to v prihodnje popravim. Je že res, da nas zabode v ego, ko naredimo kaj narobe, ampak bodite srečni, da ste naredili napako. Če si na tleh gotovo ni druge poti, kot pot navzgor. Popraviš napako, greš naprej.
Bodite srečni, da ste popolno nepopolni in delate napake, kajti lahko so vaš največji učitelj v življenju in pot do ciljev ter vrhov.
Komentarji
Objavite komentar