Čas za ljubezen

Za pisanje tega bloga sem se odločila, ker je danes materinski dan, ki je poln ljubezni in obujanja spominov.
Pa bi začela s tem, kako me nekako ne preseneča to, da imajo oz. imamo mladi malo časa za bližnje.
Če smo iskreni, mladi oz. najstniki, kot sem jaz, večino časa preživimo v šoli. Ko pridemo domov, se moramo v vsakem primeru spet posvetiti šoli. Tako mine kar nekaj časa na dan, popoldne pa že hitimo vsak na svoje dejavnosti; različni treningi, tečaji, takšni in drugačni, glasbena šola, krožki... Da ne govorim o tem, kako nas zamoti tehnologija, če se lahko tako izrazim. In že je konec dneva. Ob koncu tedna pa, priznajmo si, večina gremo ven na sprehode, druženje s prijatelji, starejši gredo v klube itd. Naslednji dan pa, kaj bi si lagali, bi najraje samo spali. Vikendi so čas za počitek in za družino, dokler nimaš naslednji teden napovedan tisoč in en test v šoli. In spet ni časa za bližnje... Pa ni stvar v tem, da bi se zgovarjali na šolo in na vse dejavnosti, enostavno se mi zdi, da se od nas mladih čedalje več pričakuje. Prav je, da imamo cilje in da nas nekaj motivira in “brca v rit”, da dosežemo velike stvari. Jaz pa razmišljam, kaj pa, če je tega preveč in je pritisk prevelik in naša mladost enostavno potone? Če ste se kdaj pogovarjali s starši ali babicami in dedki o njihovi mladosti, veste, da je bilo takrat čisto drugače, kot danes.
Ljudje so več časa preživeli z družinami, počeli so veliko stvari skupaj, ni bilo toliko pritiska te vrste, kot danes.
Je pa ena stvar, za katero sem 100%, da se v teh letih ni spremenila. To je ljubezen staršev do svojih otrok. Kaj na tem svetu je lahko bolj iskrenega in močnega, kot to? Mislim, da nič.
Ker je ravno materinski dan, se mi zdi, da je prav, da vas spomnim kako zelo je pomembno, da si vzamete čas za družino. To so ljudje, ki vas imajo najraje na svetu, čeprav kdaj pride tudi do konfliktov. Družina obstaja tudi zato, da se naučimo reševati konflikte, kar nam zelo pomaga v vsakdanjem življenju. Lahko vam povem, kaj gre meni po glavi, ko se doma skregamo. Če se nikakor nočem pobotati z domačimi, razmišljam takole; če je to zadnji moment, ko jih vidim, ali je res to način oz. odnos, s katerim bi želela zaključiti našo skupno pot? Mislim, da ne. Zato je potrebno reševati konflikte in kdaj tudi prvi popustiti svojo trmo.

Kjub številnim dejavnostim in stvarem, s katerimi se ukvarjate si vzamite čas tudi za družino. Od njih se lahko naučite veliko, čeprav mogoče tega trenutno ne vidite, v prihodnosti pa se definitivno obrestuje. Jaz sem se od svoje družine naučila potrpežljivosti in sprejemanja drugačnih. Kaj si se pa ti naučil/-a  od svoje družine?