Vzponi, padci, izkušnje, leto 2017
Vem, da je zadnje čase precej popularno pisati o preteklem letu, novoletnih zaobljubah in zgodbah, ki smo jih doživeli v letu 2017. Jaz sem se odločila, da bom vse skupaj malo opisala.
Leto 2017 je bilo zame nekoliko nenavadno. Če uporabim tako malce smešno primerjavo; začelo se je pri sestavi kamnin, končalo na nebu.
Začetki leta so bili zame težki, čeprav sem imela zvrhan koš pričakovanj ter ciljev. S ponosom lahko rečem, da sem nekaj teh ciljev uspešno dosegla, nekatere pa opustila, ker sem ugotovila, da si tega v resnici sploh ne želim. V tem letu sem spoznala veliko ljudi. Za vse sem hvaležna, čeprav so nekateri name vplivali pozitivno, nekateri negativno. Zakaj hvaležna za tiste, ki so name vplivali negativno? Ker se iz svojih napak naučimo največ in nikoli ni kriva samo ena oseba, ko pride do konfliktov in zamer.
V tem letu sem naredila veliko za ljudi okoli sebe. Velik del poletja sem preživela v domu za ostarele. Zakaj tam? Nekateri bi rekli, da je to nenavadna izbira preživljanja "prostega časa". Tam sem delala, hkrati pa preživela veliko časa z ljudmi, ki imajo izjemne življenjske zgodbe. To so ljudje, ki so v življenju doživeli ogromno dobrih in slabih stvari, za katere so zelo hvaležni. Tja se bom zagotovo še vrnila.
Bila sem tudi na "Summerjobu". Kaj to je? To je poletno prostovoljno delo, kateremu se lahko pridruži vsak. Je druženje mladih, ki so pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Nekaj čudovitega.
V avgustu 2017 so mi postavili diagnozo celiakije. Ne vem, ali je to bil zame vzpon ali padec. Temu bi preprosto rekla, življenje. Celiakijo ima moja mama, zato diagnoza ni bila šok, saj se bolezen prenaša dedno. Je pa to zanimiva bolezen, ki jo še odkrivam in uspešno spoznavam. O celiakiji bom zagotovo še pisala.
Mislim, da je bil december najboljši mesec v tem letu. Bil je naporen, a si zasluži, da mu rečem nebo. Že začel se je enkratno! Čarobni izlet na Dunaj, božični sejmi in dišeči čaji ter sladice. December se je nadaljeval s projektom, ki mi je nekako spremenil življenje. Projekt I am all Women. Na kratko; izkušnja, ki je ne bi zamenjala z nobeno drugo. Izkušnja, s katero sem sebi dokazala, da sem močna in samozavestna ženska, ki ljubi svoje telo. Leto pa sem za "piko na i" zaključila z blogom, ki je bil moja velika želja.
Hvaležna sem vsem, ki so me podpirali na poti do zastavljenih ciljev.
V letu 2018 ljubite, pomagajte, poslušajte, objemajte, darujte, še bolj, kot v letu 2017.
Srečno in čudovito 2018!
Leto 2017 je bilo zame nekoliko nenavadno. Če uporabim tako malce smešno primerjavo; začelo se je pri sestavi kamnin, končalo na nebu.
Začetki leta so bili zame težki, čeprav sem imela zvrhan koš pričakovanj ter ciljev. S ponosom lahko rečem, da sem nekaj teh ciljev uspešno dosegla, nekatere pa opustila, ker sem ugotovila, da si tega v resnici sploh ne želim. V tem letu sem spoznala veliko ljudi. Za vse sem hvaležna, čeprav so nekateri name vplivali pozitivno, nekateri negativno. Zakaj hvaležna za tiste, ki so name vplivali negativno? Ker se iz svojih napak naučimo največ in nikoli ni kriva samo ena oseba, ko pride do konfliktov in zamer.
V tem letu sem naredila veliko za ljudi okoli sebe. Velik del poletja sem preživela v domu za ostarele. Zakaj tam? Nekateri bi rekli, da je to nenavadna izbira preživljanja "prostega časa". Tam sem delala, hkrati pa preživela veliko časa z ljudmi, ki imajo izjemne življenjske zgodbe. To so ljudje, ki so v življenju doživeli ogromno dobrih in slabih stvari, za katere so zelo hvaležni. Tja se bom zagotovo še vrnila.
Bila sem tudi na "Summerjobu". Kaj to je? To je poletno prostovoljno delo, kateremu se lahko pridruži vsak. Je druženje mladih, ki so pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Nekaj čudovitega.
V avgustu 2017 so mi postavili diagnozo celiakije. Ne vem, ali je to bil zame vzpon ali padec. Temu bi preprosto rekla, življenje. Celiakijo ima moja mama, zato diagnoza ni bila šok, saj se bolezen prenaša dedno. Je pa to zanimiva bolezen, ki jo še odkrivam in uspešno spoznavam. O celiakiji bom zagotovo še pisala.
Mislim, da je bil december najboljši mesec v tem letu. Bil je naporen, a si zasluži, da mu rečem nebo. Že začel se je enkratno! Čarobni izlet na Dunaj, božični sejmi in dišeči čaji ter sladice. December se je nadaljeval s projektom, ki mi je nekako spremenil življenje. Projekt I am all Women. Na kratko; izkušnja, ki je ne bi zamenjala z nobeno drugo. Izkušnja, s katero sem sebi dokazala, da sem močna in samozavestna ženska, ki ljubi svoje telo. Leto pa sem za "piko na i" zaključila z blogom, ki je bil moja velika želja.
Hvaležna sem vsem, ki so me podpirali na poti do zastavljenih ciljev.
V letu 2018 ljubite, pomagajte, poslušajte, objemajte, darujte, še bolj, kot v letu 2017.
Srečno in čudovito 2018!
Komentarji
Objavite komentar