Strije=umetnost

Strije so moje sopotnice že celo življenje. Enkrat so bile z mano, ker sem se zredila, drugič, ker sem načrtno hujšala in zdaj so tu zaradi celiakije, zaradi katere postopoma hujšam.
Iskreno, so strije stvar na mojem telesu, ki mi je bila najmanj všeč. Vedno sem jih skrivala, na plaži, v toplicah ali poleti, ko sem nosila obleke, v katerih bi se slučajno videle. Vedno sem bila pozorna na to, da sem jih skrila.  Zaradi njih sem prejokala veliko noči, ker sem imela v glavi ustvarjen nek ideal človeškega telesa in si govorila, da bi morala biti taka kot manekenke... z popolnim trebuhom in nogami. Zaradi te "nepravilnosti" sem se počutila manj vredno.
Če me kdo vpraša, kako sem prišla do te točke, na kateri so mi bile moje strije všeč, ne bi znala odgovoriti. Enostavno sem na svoje "nepravilnosti" začela gledati z drugačnimi očmi. Videla sem jih kot umetnost, kot nekaj, kar me dela človeško in nekaj, kar me dela edinstveno. Vsaka strija je drugačna, vsaka govori zgodbo zase.

Moje strije. Umetnost na mojem telesu. Umetnost ni narejena zato, da bi lepo izgledala, ampak zato, da navdihuje.

Imejte radi svoje "nepravilnosti", ker so nekaj posebnega in nihče vam jih ne more vzeti, ker so samo vaše in nihče na tem svetu nima enakih kot vi. Take kot so, so popolne.